/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Konec leta 1993 je Ustavno sodiçŸe Republike Slovenije razveljavilo zakonsko doloŸilo, ki je omogoŸalo invalidskim podjetjem prodajo blaga brez obveznosti plaŸevanja prometnega davka. Za zagotovitev nemotenega poslovanja je Vlada R Slovenije kot nekakçno nadomestilo uvedla subvencije v viçini 50 % zajamŸenen plaŸe za vsakega invalida zaposlenega v invalidskem podjetju.
Republiçki zavod za zaposlovanje je veŸkrat opozoril Ministrstvo za delo, dru§ino in socialne zadeve, da ni najprimernejça reçitev, da invalidsko podjetje prejme za vse invalide enako subvencijo ne glede na stopnjo njihove prizadetosti ali oviranosti. Ta pobuda je bila sprejeta. Na podlagi tega je Komisija pri ministrstvu pripravila nov predlog, ki ga je bivça ministrica objavila v Uradnem listu 16. febnruarja 1996 pod nazivom "Pravilnik o merilih za nadomestitev stroçkov invalidskim podjetjem".
Slovenija nima enotnega ocenjevanja invalidnosti. Obstajajo vsaj çtirje sistemi ocenjevanja, vendar pa nobeden od teh ni sodoben in primeren kot podlaga za uveljavljanje ukrepov spodbujanja zaposlovanja. Zato so se oblikovalci pravilnika znaçli v te§avi, kako razvrstiti invalide po stopnji prizadetosti, da bi na tej podlagi uvedli diferenciiran naŸin izplaŸevanja subvencij. Reçitev, pri kateri so sodelovali tudi eksperti iz rehabilitacijske stroke, je vsebovana v 7. Ÿlenu tega pravilnika. Uvaja tri stopnje, tem ustrezajo tudi tri razliŸne viçine subvencij. Znesek se nazadnje korigira glede na dele§ invalidov zaposlenih v invalidskem podjetju.
Po naçih predvidevanjih bo nov naŸin izplaŸevanja subvencij v globalu pomenil pribli§no enak stroçek za dr§avo, Ÿeprav bo distribucija vendarle razliŸna. MeseŸno je pomenilo do sedaj pribli§no 53 milj. tolarjev. Tisti, ki zaposlujejo predvsem delovne invalide z la§jo stopnjo invalidnosti bodo v bodoŸe prejeli manj. Podjetja s te§ko prizadetimi in viçjim dele§em invalidov pa veŸ. To pa je bil tudi namen novega pravilnika.
V Sloveniji je trenutno 100 invalidskih podjetij, ki zaposlujejo preko 3000 invalidov in pribli§no enako çtevilo "neinvalidov". Glede na kadrovsko strukturo bi te§ko rekli, da gre za segregiran naŸin zaposlovanja. To niso zavodi ampak prava podjetja, ki se v konkurenci z ostalimi uveljavljajo na trgu. KlasiŸnih proizvodnih programov z dodelavnimi posli je vse manj. Nova podjetja so se usmerila tudi na podroŸje storitvenih deljavnosti, kjer vidijo veŸje mo§nosti razvoja. Mnoga od teh imajo kvalitetne programe, dobro tr§enje in poslovodenje. Nekaj pa se jih je znaçlo v resnih te§avah.
Ocenjujemo, da so stimulacije za invalidska podjetja primerne. Za zaposlitev izven teh podjetij pa bo morala dr§ava sprejeti dodatne ukrepe, da bo spodbudila za rehabilitacijo in zaposlitev tako invalide kot delodajalce. Ugotavljamo namreŸ, da se brezposelnost invalidov zelo hitro poveŸuje (v letu 1995 za skoraj 30 %), med delodajalci in med delovnimi invalidi z razmeroma ugodno invalidnino, pa ni zanimanja za zaposlitev.
/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 21. februar 1996