/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Konec leta 1993 je Ustavno sodišče Republike Slovenije razveljavilo zakonsko določilo, ki je omogočalo invalidskim podjetjem prodajo blaga brez obveznosti plačevanja prometnega davka. Za zagotovitev nemotenega poslovanja je Vlada R Slovenije kot nekakšno nadomestilo uvedla subvencije v višini 50 % zajamčenen plače za vsakega invalida zaposlenega v invalidskem podjetju.
Republiški zavod za zaposlovanje je večkrat opozoril Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da ni najprimernejša rešitev, da invalidsko podjetje prejme za vse invalide enako subvencijo ne glede na stopnjo njihove prizadetosti ali oviranosti. Ta pobuda je bila sprejeta. Na podlagi tega je Komisija pri ministrstvu pripravila nov predlog, ki ga je bivša ministrica objavila v Uradnem listu 16. febnruarja 1996 pod nazivom "Pravilnik o merilih za nadomestitev stroškov invalidskim podjetjem".
Slovenija nima enotnega ocenjevanja invalidnosti. Obstajajo vsaj štirje sistemi ocenjevanja, vendar pa nobeden od teh ni sodoben in primeren kot podlaga za uveljavljanje ukrepov spodbujanja zaposlovanja. Zato so se oblikovalci pravilnika znašli v težavi, kako razvrstiti invalide po stopnji prizadetosti, da bi na tej podlagi uvedli diferenciiran način izplačevanja subvencij. Rešitev, pri kateri so sodelovali tudi eksperti iz rehabilitacijske stroke, je vsebovana v 7. členu tega pravilnika. Uvaja tri stopnje, tem ustrezajo tudi tri različne višine subvencij. Znesek se nazadnje korigira glede na delež invalidov zaposlenih v invalidskem podjetju.
Po naših predvidevanjih bo nov način izplačevanja subvencij v globalu pomenil približno enak strošek za državo, čeprav bo distribucija vendarle različna. Mesečno je pomenilo do sedaj približno 53 milj. tolarjev. Tisti, ki zaposlujejo predvsem delovne invalide z lažjo stopnjo invalidnosti bodo v bodoče prejeli manj. Podjetja s težko prizadetimi in višjim deležem invalidov pa več. To pa je bil tudi namen novega pravilnika.
V Sloveniji je trenutno 100 invalidskih podjetij, ki zaposlujejo preko 3000 invalidov in približno enako število "neinvalidov". Glede na kadrovsko strukturo bi težko rekli, da gre za segregiran način zaposlovanja. To niso zavodi ampak prava podjetja, ki se v konkurenci z ostalimi uveljavljajo na trgu. Klasičnih proizvodnih programov z dodelavnimi posli je vse manj. Nova podjetja so se usmerila tudi na področje storitvenih deljavnosti, kjer vidijo večje možnosti razvoja. Mnoga od teh imajo kvalitetne programe, dobro trženje in poslovodenje. Nekaj pa se jih je znašlo v resnih težavah.
Ocenjujemo, da so stimulacije za invalidska podjetja primerne. Za zaposlitev izven teh podjetij pa bo morala država sprejeti dodatne ukrepe, da bo spodbudila za rehabilitacijo in zaposlitev tako invalide kot delodajalce. Ugotavljamo namreč, da se brezposelnost invalidov zelo hitro povečuje (v letu 1995 za skoraj 30 %), med delodajalci in med delovnimi invalidi z razmeroma ugodno invalidnino, pa ni zanimanja za zaposlitev.
/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 21. februar 1996