/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Vanja Hazl
Samozaposlitev predstavlja eno od zaposlitvenih mo§nosti posameznika. Cilj programa pa
ni le aktiviranje samih brezposelnih oseb, marveŸ tudi razvijanje potencialnih
delodajalcev za vse tiste brezposelne, ki ne premorejo dovolj potencialov za vstop na
lastno podjetniçko pot. Svetovne izkuçnje ka§ejo, da se najveŸ novih delovnih mest odpira
prav v malem gospodarstvu, kar je mogoŸe priŸakovati tudi v Sloveniji zaradi znatnega
praznega prostora, ki je bil konec 1980-tih let posledica prejçnje razvojne paradigme, ki
je poudarjala razvoj industrije in sorazmerno velikih podjetij.
V najçirçem smislu pomeni program samozaposlovanja tudi razvijanje podjetniçke
miselnosti in kulture med brezposelnimi, kar naj bi jim omogoŸilo boljçe razumevanje
mehanizmov delovanja podjetniçke dru§be in s tem uspeçnejçe nastopanje na trgu delovne
sile tudi tedaj, Ÿe se vendarle ne bi odloŸili za lastno podjetniçko enoto.
Program pospeçevanja samozaposlovanja Republiçki zavod za zaposlovanje razvija na dveh podroŸjih:
V obdobju 1991-1995 se je v program samozaposlovanja vkljuŸilo veŸ kot 52.000 oseb, kar uvrçŸa ta program v eno od najbolj mno§iŸnih oblik pomoŸi brezposelnim.
Tabela 1: Pospeçevanje samozaposlovanja v letih 1991-1995
Vsebina pomoŸi | Število vkljuŸenih oseb |
|||||
1991 |
1992 |
1993 |
1994 |
1995 |
SKUPAJ |
|
Informiranje in motiviranje | 1.450 |
3.600 |
5.100 |
1.351 |
1.078 |
12.579 |
RazliŸne oblike usposabljanja | 850 |
1.410 |
4.313 |
2.728 |
3.396 |
12.697 |
Individualno svetovanje | 470 |
1.577 |
3.256 |
2.836 |
3.970 |
12.109 |
FinanŸna pomoŸ ob realizirani samozaposlitvi |
|
|
|
|
|
|
SKUPAJ | 4.601 |
8.950 |
16.163 |
10.631 |
11.298 |
52.010 |
Dele§ glede na povpreŸno çtevilo brezposlenih oseb (v %) |
|
|
|
|
|
Vir: PoroŸilo RZZ za leto 1995
Evalvacijo programa pospeçevanja samozaposlovanja smo izvedli v sodelovanju z dr. Miroslavom Glasom. Pri ocenjevanju uspeçnosti programa samozaposlovanja smo skuçali ugotoviti, kakçni so rezultati tega programa v pribli§no dobrih dveh letih poslovanja nastalih samozaposlitvenih enot.
Anketirali smo osebe, ki so se samozaposlile s pomoŸjo zavoda v obdobju od 01.01.1993 do 01.10.1993. Te osebe so imele v obdobju do anketiranja spomladi 1996 tako §e dovolj Ÿasa, da so se njihovi posli ustalili, seveda pa to po ugotovitvah podjetniçke literature praviloma çe ni dovolj Ÿasa za znatnejço rast obsega poslovanja, ki sledi nekako v 7-9 letih po ustanovitvi.
V raziskavi o uspeçnosti programa pospeçevanja samozaposlovanja in podjetniçtva med brezposlenimi v Sloveniji smo zajeli 205 udele§encev programa, ki so se dejansko samozaposlili, in 99 tistih, ki se po uvodnem seminarju niso odloŸili za sodelovanje v programu. 67,3% anketiranih, vkljuŸenih v program pospeçevanja smozaposlovanja je bilo moçkih in 32,7% §ensk.V program se je vkljuŸilo najveŸ ljudi s konŸano poklicno in srednjo çolo (68%) in v srednji starosti (od 35 - 45 let), ki imajo pred seboj çe znatno delovno dobo (43,4%).
Samozaposleni so veŸinoma uspeçni v svoji dejavnosti, saj je le malo enot, ki so prenehale delovati ( od 205 anketiranih jih je z dejavnostjo prenehalo le 8), seveda pa so morali nekateri med njimi spremeniti svojo dejavnost, kar je obiŸajen rezultat prilagajanja tr§nim, tehnoloçkim in drugim spremembam.
Samozaposlitvene enote niso tipiŸni, povpreŸni podjetniçki subjekt, o katerem govori podjetniçka literatura. Gre za skupino prebivalstva, od katere jih zelo velik del ne bi nikoli krenil na pot samozaposlitve, Ÿe ne bi izgubili dela in jim RZZ ne bi ponudil organizirane mo§nosti, z doloŸeno finanŸno in drugo podporo. Kljub temu predstavljajo samozaposlitvena podjetja v letih 1991-95 s svojim çtevilom izredno pomemben del slovenskega "podjetniçkega booma" in upraviŸujejo ambicije tega programa, Ÿeprav je program v celoti zajel le okoli 10 % mno§ice uradno registriranih brezposelnih oseb v vlogi ustanoviteljev in nadaljnjih 10 % v vlogi redno zaposlenih v nastalih samozaposlitvenih enotah.
Po ekonomski plati je raziskava o uŸinkih programa pospeçevanja samozaposlovanja v Sloveniji pokazala:
Cilji teh podjetij, kakor jih napovedujejo za naslednja leta, so ugodni in napovedujejo z velikim dele§em podjetij, ki predvidevajo poveŸanje obsega poslovanja, zaposlenosti, uvajanja novih programov ter svojega tr§nega dele§a, nadaljevanje ugodnih rezultatov iz prejçnjih let. ¬eprav se v povpreŸju te enote uvrçŸajo med manjçe enote malega gospodarstva (çe vedno jih 90 % spada med mikro enote), imajo znaŸilen trend rasti in postajajo stabilne poslovne enote.
Za brezposelne, ki so se vkljuŸili v uvodne oblike izobra§evanja, pa niso krenili po podjetniçki poti lahko ocenimo:
Ta rezultata kvalitativno povesta, da je vlo§ek javnih sredstev v ta motivacijsko - selekcijski seminar upraviŸen saj omogoŸa boljço samoizbiro med udele§enci. Še vedno pa se je prav zaradi izvedbe programa oziroma uvodnega seminarja in nasvetov svetovalcev RZZ za samozaposlitev odloŸilo veliko brezposelnih, ki o tem prej niso razmiçljali. Domnevamo lahko, da so do odloŸtve priçli zaradi informacij in nasvetov strokovnih sodelavcev RZZ, informacij in napotkov s seminarja, vpliva sreŸaja z drugimi udele§nci, ki so §e razmiçljali in se odloŸli za samozaposlitev ter zaradi same nujnosti, da sami aktivno storijo nekaj, ker ni bilo pravih mo§osti za zaposlitev v primeru Ÿakanja na RZZ.
Vsekakor je za brezposelne, ki so zbrali pogum za samozaposlitev, ta odloŸitev dosti bolj perspektivna, saj je med tistimi, ki se niso odloŸili za lastno dejavnost, çe vedno 37 % brez-poselnih tudi po 2-3 letih, kar je verjetno psiholoçko, socialno in ekonomsko dosti slabçi izhod. ¬e imajo brezposelni ustrezne zmo§nosti, je zato motiviranje za samozaposlitev bolj pozitivno od "vegetiranja" v statusu brezposelnih. Samostojno poslovanje je sicer zahtevno za ljudi, ki tega niso nikdar izkusili, vendar nudi posameznikom in dru§inam dosti veŸ z vidika njihovega samospoçtovanja, zadovoljstva z rezultati in priznanja v okolju.
Evalvacija programa je pokazala, da je pospeçevanje samozaposlovanja izredno uspeçen program, zato ga bo zavod izvajal çe naprej. Na podlagi ugotovitev evalvacije in drugih analiz pa ga bo prilagajal tako, da bo v najveŸji mo§ni meri ustrezal potrebam (bodoŸih) podjetnikov.
/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /
Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 24. oktober 1996