/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Republiçki zavod za zaposlovanje - Hitra informacija

EVALVACIJA PROGRAMA POSPEæEVANJA SAMOZAPOSLOVANJA

Vanja Hazl

1. PREDSTAVITEV PROGRAMA

Samozaposlitev predstavlja eno od zaposlitvenih mo§nosti posameznika. Cilj programa pa ni le aktiviranje samih brezposelnih oseb, marveŸ tudi razvijanje potencialnih delodajalcev za vse tiste brezposelne, ki ne premorejo dovolj potencialov za vstop na lastno podjetniçko pot. Svetovne izkuçnje ka§ejo, da se najveŸ novih delovnih mest odpira prav v malem gospodarstvu, kar je mogoŸe priŸakovati tudi v Sloveniji zaradi znatnega praznega prostora, ki je bil konec 1980-tih let posledica prejçnje razvojne paradigme, ki je poudarjala razvoj industrije in sorazmerno velikih podjetij.

V najçirçem smislu pomeni program samozaposlovanja tudi razvijanje podjetniçke miselnosti in kulture med brezposelnimi, kar naj bi jim omogoŸilo boljçe razumevanje mehanizmov delovanja podjetniçke dru§be in s tem uspeçnejçe nastopanje na trgu delovne sile tudi tedaj, Ÿe se vendarle ne bi odloŸili za lastno podjetniçko enoto.

Program pospeçevanja samozaposlovanja Republiçki zavod za zaposlovanje razvija na dveh podroŸjih:

1. Izobra§evanje in svetovanje ter
2. FinanŸna pomoŸ ob priŸetku poslovanja.

V obdobju 1991-1995 se je v program samozaposlovanja vkljuŸilo veŸ kot 52.000 oseb, kar uvrçŸa ta program v eno od najbolj mno§iŸnih oblik pomoŸi brezposelnim.

Tabela 1: Pospeçevanje samozaposlovanja v letih 1991-1995

Vir: PoroŸilo RZZ za leto 1995

2. UGOTOVITVE EVALVACIJE:

Evalvacijo programa pospeçevanja samozaposlovanja smo izvedli v sodelovanju z dr. Miroslavom Glasom. Pri ocenjevanju uspeçnosti programa samozaposlovanja smo skuçali ugotoviti, kakçni so rezultati tega programa v pribli§no dobrih dveh letih poslovanja nastalih samozaposlitvenih enot.

Anketirali smo osebe, ki so se samozaposlile s pomoŸjo zavoda v obdobju od 01.01.1993 do 01.10.1993. Te osebe so imele v obdobju do anketiranja spomladi 1996 tako §e dovolj Ÿasa, da so se njihovi posli ustalili, seveda pa to po ugotovitvah podjetniçke literature praviloma çe ni dovolj Ÿasa za znatnejço rast obsega poslovanja, ki sledi nekako v 7-9 letih po ustanovitvi.

V raziskavi o uspeçnosti programa pospeçevanja samozaposlovanja in podjetniçtva med brezposlenimi v Sloveniji smo zajeli 205 udele§encev programa, ki so se dejansko samozaposlili, in 99 tistih, ki se po uvodnem seminarju niso odloŸili za sodelovanje v programu. 67,3% anketiranih, vkljuŸenih v program pospeçevanja smozaposlovanja je bilo moçkih in 32,7% §ensk.V program se je vkljuŸilo najveŸ ljudi s konŸano poklicno in srednjo çolo (68%) in v srednji starosti (od 35 - 45 let), ki imajo pred seboj çe znatno delovno dobo (43,4%).

Samozaposleni so veŸinoma uspeçni v svoji dejavnosti, saj je le malo enot, ki so prenehale delovati ( od 205 anketiranih jih je z dejavnostjo prenehalo le 8), seveda pa so morali nekateri med njimi spremeniti svojo dejavnost, kar je obiŸajen rezultat prilagajanja tr§nim, tehnoloçkim in drugim spremembam.

Samozaposlitvene enote niso tipiŸni, povpreŸni podjetniçki subjekt, o katerem govori podjetniçka literatura. Gre za skupino prebivalstva, od katere jih zelo velik del ne bi nikoli krenil na pot samozaposlitve, Ÿe ne bi izgubili dela in jim RZZ ne bi ponudil organizirane mo§nosti, z doloŸeno finanŸno in drugo podporo. Kljub temu predstavljajo samozaposlitvena podjetja v letih 1991-95 s svojim çtevilom izredno pomemben del slovenskega "podjetniçkega booma" in upraviŸujejo ambicije tega programa, Ÿeprav je program v celoti zajel le okoli 10 % mno§ice uradno registriranih brezposelnih oseb v vlogi ustanoviteljev in nadaljnjih 10 % v vlogi redno zaposlenih v nastalih samozaposlitvenih enotah.

Po ekonomski plati je raziskava o uŸinkih programa pospeçevanja samozaposlovanja v Sloveniji pokazala:

1. Samozaposlovanje je anga§iralo znaten obseg finanŸnih sredstev samozaposlovalcev in njihovih dru§in, ki se sicer verjetno ne bi uporabila na produktiven naŸin. Hkrati so samozaposlovalci uporabili v poslovne namene tudi znaten obseg drugih sredstev, zlasti prostorov in opreme. Po tej plati je samozaposlovanje najuŸinkovitejçi program povezovanja javnih (proraŸunskih) in zasebnih sredstev.
2. Program samozaposlovanja je prispeval k uveljavljanju zasebne lastnine, zlasti enot "§ivljenjskega stila", tudi v obliki dru§inskih enot ter solastniçtva partnerjev ali zaposlenih. S tem pomembno prispeva k promociji zasebne lastnine, podjetniçtva in tr§nega poslovanja.
3. S programom samozaposlovanja nastajajo enote, ki so sicer v povpreŸju majhne, po 2-3 letih zaposlujejo 2 redno zaposlena in 0,5 pogodbeno zaposlenih. V slabih treh letih pa je desetina teh enot vendar §e pokazala zaposlitveni potencial z zaposlitvijo veŸ kot 5 oseb v redni ali pogodbeni zaposlitvi. Samozaposlitvene enote so tako zelo pomembna alternativa brezposelnosti, ki nudi brezposelnim poleg finanŸnih koristi tudi druge oblike zadovoljstva.
4. S svojo strukturo dejavnosti, v kateri prevladujejo obrt in osebne storitve, trgovina ter finanŸne in druge poslovne storitve, so samozaposlitvena podjetja pomemben dejavnik zadovoljevanja potreb na lokalni ravni s proizvodi in storitvami ter s tem poveŸanja sploçnega §ivljenjskega standarda.
5. Po obsegu prometa so to prete§no manjça podjetja, vendar se obseg njihovega poslovanja poveŸuje. Hkrati se izboljçujejo tudi finanŸni rezultati, saj so napovedi o dobiŸku ali vsaj izravnanem rezultatu v letu 1995 bistveno boljçe kot v letu 1994. Vsekakor so finanŸni rezultati zelo spodbudni in s tem zmanjçujejo potrebe po dr§avnem intervencionizmu.

Cilji teh podjetij, kakor jih napovedujejo za naslednja leta, so ugodni in napovedujejo z velikim dele§em podjetij, ki predvidevajo poveŸanje obsega poslovanja, zaposlenosti, uvajanja novih programov ter svojega tr§nega dele§a, nadaljevanje ugodnih rezultatov iz prejçnjih let. ¬eprav se v povpreŸju te enote uvrçŸajo med manjçe enote malega gospodarstva (çe vedno jih 90 % spada med mikro enote), imajo znaŸilen trend rasti in postajajo stabilne poslovne enote.

Za brezposelne, ki so se vkljuŸili v uvodne oblike izobra§evanja, pa niso krenili po podjetniçki poti lahko ocenimo:

• da jim je seminar omogoŸil, da so ugotovili, da nimajo primerne poslovne ideje in / ali zmo§nosti, potrebnih za podjetnike, zato se niso odloŸili za lastno dejavnost, s Ÿimer so se izognili dokaj verjetnemu neuspehu oziroma pritisku negotovosti,
• da jim je §e uvodni seminar po njihovi ocenil vseeno koristil v sicerçnjem ravnanju in izboljçal njihove zmo§nosti za zaposlitev.

Ta rezultata kvalitativno povesta, da je vlo§ek javnih sredstev v ta motivacijsko - selekcijski seminar upraviŸen saj omogoŸa boljço samoizbiro med udele§enci. Še vedno pa se je prav zaradi izvedbe programa oziroma uvodnega seminarja in nasvetov svetovalcev RZZ za samozaposlitev odloŸilo veliko brezposelnih, ki o tem prej niso razmiçljali. Domnevamo lahko, da so do odloŸtve priçli zaradi informacij in nasvetov strokovnih sodelavcev RZZ, informacij in napotkov s seminarja, vpliva sreŸaja z drugimi udele§nci, ki so §e razmiçljali in se odloŸli za samozaposlitev ter zaradi same nujnosti, da sami aktivno storijo nekaj, ker ni bilo pravih mo§osti za zaposlitev v primeru Ÿakanja na RZZ.

Vsekakor je za brezposelne, ki so zbrali pogum za samozaposlitev, ta odloŸitev dosti bolj perspektivna, saj je med tistimi, ki se niso odloŸili za lastno dejavnost, çe vedno 37 % brez-poselnih tudi po 2-3 letih, kar je verjetno psiholoçko, socialno in ekonomsko dosti slabçi izhod. ¬e imajo brezposelni ustrezne zmo§nosti, je zato motiviranje za samozaposlitev bolj pozitivno od "vegetiranja" v statusu brezposelnih. Samostojno poslovanje je sicer zahtevno za ljudi, ki tega niso nikdar izkusili, vendar nudi posameznikom in dru§inam dosti veŸ z vidika njihovega samospoçtovanja, zadovoljstva z rezultati in priznanja v okolju.

Evalvacija programa je pokazala, da je pospeçevanje samozaposlovanja izredno uspeçen program, zato ga bo zavod izvajal çe naprej. Na podlagi ugotovitev evalvacije in drugih analiz pa ga bo prilagajal tako, da bo v najveŸji mo§ni meri ustrezal potrebam (bodoŸih) podjetnikov.

/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 24. oktober 1996