/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Republiški zavod za zaposlovanje - Hitra informacija

EVALVACIJA PROGRAMA POSPEŠEVANJA SAMOZAPOSLOVANJA

Vanja Hazl

1. PREDSTAVITEV PROGRAMA

Samozaposlitev predstavlja eno od zaposlitvenih možnosti posameznika. Cilj programa pa ni le aktiviranje samih brezposelnih oseb, marveč tudi razvijanje potencialnih delodajalcev za vse tiste brezposelne, ki ne premorejo dovolj potencialov za vstop na lastno podjetniško pot. Svetovne izkušnje kažejo, da se največ novih delovnih mest odpira prav v malem gospodarstvu, kar je mogoče pričakovati tudi v Sloveniji zaradi znatnega praznega prostora, ki je bil konec 1980-tih let posledica prejšnje razvojne paradigme, ki je poudarjala razvoj industrije in sorazmerno velikih podjetij.

V najširšem smislu pomeni program samozaposlovanja tudi razvijanje podjetniške miselnosti in kulture med brezposelnimi, kar naj bi jim omogočilo boljše razumevanje mehanizmov delovanja podjetniške družbe in s tem uspešnejše nastopanje na trgu delovne sile tudi tedaj, če se vendarle ne bi odločili za lastno podjetniško enoto.

Program pospeševanja samozaposlovanja Republiški zavod za zaposlovanje razvija na dveh področjih:

1. Izobraževanje in svetovanje ter
2. Finančna pomoč ob pričetku poslovanja.

V obdobju 1991-1995 se je v program samozaposlovanja vključilo več kot 52.000 oseb, kar uvršča ta program v eno od najbolj množičnih oblik pomoči brezposelnim.

Tabela 1: Pospeševanje samozaposlovanja v letih 1991-1995

Vir: Poročilo RZZ za leto 1995

2. UGOTOVITVE EVALVACIJE:

Evalvacijo programa pospeševanja samozaposlovanja smo izvedli v sodelovanju z dr. Miroslavom Glasom. Pri ocenjevanju uspešnosti programa samozaposlovanja smo skušali ugotoviti, kakšni so rezultati tega programa v približno dobrih dveh letih poslovanja nastalih samozaposlitvenih enot.

Anketirali smo osebe, ki so se samozaposlile s pomočjo zavoda v obdobju od 01.01.1993 do 01.10.1993. Te osebe so imele v obdobju do anketiranja spomladi 1996 tako že dovolj časa, da so se njihovi posli ustalili, seveda pa to po ugotovitvah podjetniške literature praviloma še ni dovolj časa za znatnejšo rast obsega poslovanja, ki sledi nekako v 7-9 letih po ustanovitvi.

V raziskavi o uspešnosti programa pospeševanja samozaposlovanja in podjetništva med brezposlenimi v Sloveniji smo zajeli 205 udeležencev programa, ki so se dejansko samozaposlili, in 99 tistih, ki se po uvodnem seminarju niso odločili za sodelovanje v programu. 67,3% anketiranih, vključenih v program pospeševanja smozaposlovanja je bilo moških in 32,7% žensk.V program se je vključilo največ ljudi s končano poklicno in srednjo šolo (68%) in v srednji starosti (od 35 - 45 let), ki imajo pred seboj še znatno delovno dobo (43,4%).

Samozaposleni so večinoma uspešni v svoji dejavnosti, saj je le malo enot, ki so prenehale delovati ( od 205 anketiranih jih je z dejavnostjo prenehalo le 8), seveda pa so morali nekateri med njimi spremeniti svojo dejavnost, kar je običajen rezultat prilagajanja tržnim, tehnološkim in drugim spremembam.

Samozaposlitvene enote niso tipični, povprečni podjetniški subjekt, o katerem govori podjetniška literatura. Gre za skupino prebivalstva, od katere jih zelo velik del ne bi nikoli krenil na pot samozaposlitve, če ne bi izgubili dela in jim RZZ ne bi ponudil organizirane možnosti, z določeno finančno in drugo podporo. Kljub temu predstavljajo samozaposlitvena podjetja v letih 1991-95 s svojim številom izredno pomemben del slovenskega "podjetniškega booma" in upravičujejo ambicije tega programa, čeprav je program v celoti zajel le okoli 10 % množice uradno registriranih brezposelnih oseb v vlogi ustanoviteljev in nadaljnjih 10 % v vlogi redno zaposlenih v nastalih samozaposlitvenih enotah.

Po ekonomski plati je raziskava o učinkih programa pospeševanja samozaposlovanja v Sloveniji pokazala:

1. Samozaposlovanje je angažiralo znaten obseg finančnih sredstev samozaposlovalcev in njihovih družin, ki se sicer verjetno ne bi uporabila na produktiven način. Hkrati so samozaposlovalci uporabili v poslovne namene tudi znaten obseg drugih sredstev, zlasti prostorov in opreme. Po tej plati je samozaposlovanje najučinkovitejši program povezovanja javnih (proračunskih) in zasebnih sredstev.
2. Program samozaposlovanja je prispeval k uveljavljanju zasebne lastnine, zlasti enot "življenjskega stila", tudi v obliki družinskih enot ter solastništva partnerjev ali zaposlenih. S tem pomembno prispeva k promociji zasebne lastnine, podjetništva in tržnega poslovanja.
3. S programom samozaposlovanja nastajajo enote, ki so sicer v povprečju majhne, po 2-3 letih zaposlujejo 2 redno zaposlena in 0,5 pogodbeno zaposlenih. V slabih treh letih pa je desetina teh enot vendar že pokazala zaposlitveni potencial z zaposlitvijo več kot 5 oseb v redni ali pogodbeni zaposlitvi. Samozaposlitvene enote so tako zelo pomembna alternativa brezposelnosti, ki nudi brezposelnim poleg finančnih koristi tudi druge oblike zadovoljstva.
4. S svojo strukturo dejavnosti, v kateri prevladujejo obrt in osebne storitve, trgovina ter finančne in druge poslovne storitve, so samozaposlitvena podjetja pomemben dejavnik zadovoljevanja potreb na lokalni ravni s proizvodi in storitvami ter s tem povečanja splošnega življenjskega standarda.
5. Po obsegu prometa so to pretežno manjša podjetja, vendar se obseg njihovega poslovanja povečuje. Hkrati se izboljšujejo tudi finančni rezultati, saj so napovedi o dobičku ali vsaj izravnanem rezultatu v letu 1995 bistveno boljše kot v letu 1994. Vsekakor so finančni rezultati zelo spodbudni in s tem zmanjšujejo potrebe po državnem intervencionizmu.

Cilji teh podjetij, kakor jih napovedujejo za naslednja leta, so ugodni in napovedujejo z velikim deležem podjetij, ki predvidevajo povečanje obsega poslovanja, zaposlenosti, uvajanja novih programov ter svojega tržnega deleža, nadaljevanje ugodnih rezultatov iz prejšnjih let. Čeprav se v povprečju te enote uvrščajo med manjše enote malega gospodarstva (še vedno jih 90 % spada med mikro enote), imajo značilen trend rasti in postajajo stabilne poslovne enote.

Za brezposelne, ki so se vključili v uvodne oblike izobraževanja, pa niso krenili po podjetniški poti lahko ocenimo:

• da jim je seminar omogočil, da so ugotovili, da nimajo primerne poslovne ideje in / ali zmožnosti, potrebnih za podjetnike, zato se niso odločili za lastno dejavnost, s čimer so se izognili dokaj verjetnemu neuspehu oziroma pritisku negotovosti,
• da jim je že uvodni seminar po njihovi ocenil vseeno koristil v siceršnjem ravnanju in izboljšal njihove zmožnosti za zaposlitev.

Ta rezultata kvalitativno povesta, da je vložek javnih sredstev v ta motivacijsko - selekcijski seminar upravičen saj omogoča boljšo samoizbiro med udeleženci. Še vedno pa se je prav zaradi izvedbe programa oziroma uvodnega seminarja in nasvetov svetovalcev RZZ za samozaposlitev odločilo veliko brezposelnih, ki o tem prej niso razmišljali. Domnevamo lahko, da so do odločtve prišli zaradi informacij in nasvetov strokovnih sodelavcev RZZ, informacij in napotkov s seminarja, vpliva srečaja z drugimi udeležnci, ki so že razmišljali in se odločli za samozaposlitev ter zaradi same nujnosti, da sami aktivno storijo nekaj, ker ni bilo pravih možosti za zaposlitev v primeru čakanja na RZZ.

Vsekakor je za brezposelne, ki so zbrali pogum za samozaposlitev, ta odločitev dosti bolj perspektivna, saj je med tistimi, ki se niso odločili za lastno dejavnost, še vedno 37 % brez-poselnih tudi po 2-3 letih, kar je verjetno psihološko, socialno in ekonomsko dosti slabši izhod. Če imajo brezposelni ustrezne zmožnosti, je zato motiviranje za samozaposlitev bolj pozitivno od "vegetiranja" v statusu brezposelnih. Samostojno poslovanje je sicer zahtevno za ljudi, ki tega niso nikdar izkusili, vendar nudi posameznikom in družinam dosti več z vidika njihovega samospoštovanja, zadovoljstva z rezultati in priznanja v okolju.

Evalvacija programa je pokazala, da je pospeševanje samozaposlovanja izredno uspešen program, zato ga bo zavod izvajal še naprej. Na podlagi ugotovitev evalvacije in drugih analiz pa ga bo prilagajal tako, da bo v največji možni meri ustrezal potrebam (bodočih) podjetnikov.

/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 24. oktober 1996