/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij

Javna dela kot pomemben instrument za prepreŸevanje dolgotrajne brezposelnosti

V Sloveniji so postali programi javnih del eden izmed temeljnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, saj gre za zelo pomemben instrument za prepreŸevanje posledic dolgotrajne brezposelnosti s socialno in zaposlitveno vlogo. Namenjena so delovnemu aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb in tistim, ki so te§je zaposljivi.

Cilji programov javnih del so tako predvsem ohranjanje in razvijanje delovnih navad in veçŸin za ponovno zaposlitev, zagotavljanje minimalne socialne varnosti brezposelnim z aktivno vkljuŸitvijo v delo, spodbujanje povpraçevanja po delovni sili kot tudi spodbujanje samozaposlovanja na podobnih delih, odkrivanje novih tr§nih prilo§nosti in spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti .

V skladu s Pravilnikom o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja Republiçki zavod za zaposlovanje v programe javnih del prednostno vkljuŸuje dolgotrajno brezposelne, iskalce prve zaposlitve, ki po obveznem çolanju ne nadaljujejo izobra§evanja niti nimajo ustreznih sposobnosti, da bi se lahko zaposlili, brezposelne, katerih izobrazba ne ustreza zahtevam trgu delovne sile, starejçe brezposelne osebe ter osebe, ki so upraviŸene do denarnega nadomestila, denarne pomoŸi ali denarnega dodatka na centru za socialno delo.

Bistveni porast vkljuŸenih v javna dela

Programe javnih del smo v Sloveniji zaŸeli izvajati §e v letu 1991, ko je bilo vanje vkljuŸenih 1.248 oseb. Od prvih zaŸetkov pa do danes so se bistveno spremenili, tako po sestavi kot po obsegu. çtevilo brezposelnih, ki jim je bilo tako omogoŸeno delovno aktiviranje, je bilo lani §e veŸ kot çtirikrat veŸje kot ob uvedbi tega ukrepa. V letu 1993 je bilo na primer 674 programov javnih del, ti pa so povpreŸno trajali po sedem mesecev in so zajeli 4.367 udele§encev, 410 pa jih je tako pridobilo trajno zaposlitev, medtem ko se je v letu 1997 odvijalo 1.251 programov (za 86 odstotkov veŸ kot leta 1993), v povpreŸju pa so trajali 8,6 meseca. Udele§ilo se jih je 5.354 brezposelnih oseb (za 22,6 odstotka veŸ kot leta 1993), medtem ko se je prek njih trajno zaposlilo 624 oseb oziroma 11 odstotkov.

Podatki tudi ka§ejo, da se je sestava programov iz leta v leto spreminjala, to pa je vplivalo tudi na sestavo vkljuŸenih. Tako so bili v letu 1993 v programe javnih del vkljuŸeni prete§no moçki, kajti tedaj se je izvajalo veŸ programov “komunalne narave”, saj je bil tedaj izra§en zelo velik interes obŸin za te programe. Leta 1994 je RZZ priŸel razvijati kakovostnejçi pristop pri izvajanju programov, vedno veŸ je bilo programov s podroŸja izobra§evanja, kulture, turizma in socialne varnosti in tako je od leta 1995 §e zaznan veŸji dele§ vkljuŸenih §ensk ter bolj kvalificiranih oseb. To je vplivalo tudi na izobrazbeno sestavo vkljuŸenih v javna dela. V letu 1993 je imelo 75,4% vkljuŸenih I.-IV. stopnjo izobrazbe, 24,6% V.-VII. stopnjo. V letu 1997 pa je bilo 58,8% vkljuŸenih s I.-IV. stopnjo izobrazbe in 41,2% s V.-VII. stopnjo.

Temeljne usmeritve za izvajanje javnih del v prihodnje

Temeljne usmeritve za izvajanje javnih del v skladu z novo zakonodajo in spremembami na trgu dela ter aktivnostmi za reçevanje vpraçanja brezposelnosti v prihodnosti so sledeŸe:

• javna dela se bodo izvajala kot kombinirana oblika zaposlitve in usposabljanja;

• udele§enci se bodo v Ÿasu vkljuŸitve v programe javnih del vkljuŸevali tudi v razliŸne motivacijske delavnice in delavnice za iskanje zaposlitve;

• zavod za zaposlovanje bo pri poveŸanem vkljuŸevanju brezposelnih oseb v javna dela v skladu s posebnimi kriteriji (posebne skupine brezposelnih, okolja z visoko stopnjo brezposelnosti ) prevzemal tudi obveznosti naroŸnika javnih del;

• spodbujanje lokalnih zaposlitvenih iniciativ in uvajanje atipiŸnih oblik zaposlovanja in sicer delo na domu, “part-time” zaposlitve, dopolnilne dejavnosti;

• uvajanje novih oblik usposabljanja za kreiranje javnih del, za vodenje, za promocijo in spremljanje uŸinkov javnih del;

• uvajanje metodologije, ki pomaga pri postopnem prehajanju socialnih projektov, kot so javna dela k ekonomskim projektom (zaposlitve in samozaposlitve) s pomoŸjo "çtiristopenjskega" pristopa (psiholoçka rehabilitacija, mo§nosti okolja, ustrezno usposabljanje in mo§nosti zaposlitve) pospeçevanja zaposlovanja v depresivnih regijah.

Ta pristop vsebuje dva kljuŸna elementa : razvoj depresivnih regij s poudarkom na aktiviranju lokalnih potencialov in socialno rehabilitacijo in razvoj izkuçenj dolgotrajno brezposelnih in prese§nih delavcev.

Z uvajanjem takçnih pristopov (tudi s pomoŸjo projekta PHARE) bo mo§no aktiviranje brezposelnih mladih, dolgotrajno brezposelnih oseb in te§je zaposljivih iz gospodarsko manj razvitih obmoŸij;

• vzpostavljanje medsektorskega sodelovanja na ravni ministrstev pri skrbi za predlaganje in realizacijo nacionalnih programov javnih del;

• vkljuŸevanje novih partnerjev (sponzorjev) kot so interesna zdru§enja in obrtne zbornice, kmetijstvo in lokalne skupnosti za vzpodbujanje novih delovnih mest na novih podroŸjih,

• ministrstvo za delo, dru§ino in socialne zadeve bo spodbudilo ostala ministrstva k aktivni vlogi pri naroŸanju nacionalnih programov javnih del.

Javna dela bodo letos çe posebej pridobila na pomenu!

Letos naj bi javna dela çe posebej pridobila na pomenu. RZZ bo tako çe veŸ pozornosti posvetil tistim programom javnih del, v katere se vkljuŸujejo predvsem dolgotrajno brezposelni mladi ter brez poklicne kvalifikacije in za tista obmoŸja, ki so gospodarsko depresivne oziroma z visoko stopnjo brezposelnosti in tistim brezposelnim, ki prejemajo denarna nadomestila, denarne pomoŸi in denarne dodatke na centrih za socialno delo.

Tako naŸrtujemo izvajanje 1.496 programov javnih del in 9.572 skupno vkljuŸenih v javna dela (oziroma okrog 6.500 povpreŸno meseŸno). O tem sta §e razpravljala Odbor za izbor javnih del ter Upravni odbor Zavoda, ki sta program izvajanja javnih del tudi potrdil. RZZ bo v letoçnjem letu prevzel tudi finanŸne obveznosti pri zagotavljanju sredstev za stimulativne nagrade v razliŸnih viçinah in pod doloŸenimi pogoji.

Za izvajanje programov javnih del v letu 1998 je v predlogu proraŸuna predvidenih 3.320.000.000 tolarjev, kar je za skoraj 100 odstotkov veŸ kot v letu 1997.

RZZ bo na podroŸju javnih del v letoçnjem letu skupaj z drugimi institucijami izvajal pospeçene aktivnosti, kot so popularizacija javnih del, promocija, veŸje anga§iranje lokalnih skupnosti in vzpodbujanje nacionalnih programov.

S tako zasnovano politiko izvajanja javnih del priŸakujemo naslednje uŸinke:

• poveŸanje konkurenŸne sposobnosti brezposelnih oseb, na osnovi pridobljenih novih znanj, delovnih sposobnosti in navad,

• omogoŸen bo prehod nekaterih programov javnih del v redno dejavnost izvajalskih organizacij na podlagi koncesij in zagotovitve rednih virov financiranja (npr.: pomoŸ ostarelim, pomoŸ pri uŸenju, laiŸna zdravstvena nega, turistiŸna promocija),

• poveŸanje çtevila samozaposlitev oziroma ustanavljanje kooperativ (prek izvajanja programa javnega dela se preizkusi ekonomska opraviŸenost programa),

• hitrejçe uresniŸevanje razvojnih ciljev lokalnega okolja,

• zagotavljanje socialne varnosti za Ÿas brezposelnosti s preusmeritvijo njihovega koriçŸenja iz pasivne v aktivno vlogo,

• poveŸanje çtevila udele§enih v javnih delih, ki bodo pridobili redno zaposlitev (pribli§no 25 odstotkov od celotnega çtevila vkljuŸenih v 6 mesecih po prenehanju vkljuŸitve v javna dela),

• poveŸati interes ministrstev za programe javnih del, ki lahko pomagajo razvijati dejavnosti pomembne za veŸino obŸin,

• vkljuŸevanje sodelovanja ministrstev za poveŸevanje interesa programov javnih del.

Odbor za izbor javnih del je §e v letoçnjem prvem trimeseŸju potrdil 1.557 razliŸnih programov javnih del, ki bodo omogoŸili 6.360 brezposelnim socialno varnost in ohranjanje delovnih navad ter pridobivanje novih znanj in veçŸin.

/ ZRSZ domaŸa stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Copyright Republiçki zavod za zaposlovanje, 23. marec 1998