/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij

Javna dela kot pomemben instrument za preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti

V Sloveniji so postali programi javnih del eden izmed temeljnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, saj gre za zelo pomemben instrument za preprečevanje posledic dolgotrajne brezposelnosti s socialno in zaposlitveno vlogo. Namenjena so delovnemu aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb in tistim, ki so težje zaposljivi.

Cilji programov javnih del so tako predvsem ohranjanje in razvijanje delovnih navad in veščin za ponovno zaposlitev, zagotavljanje minimalne socialne varnosti brezposelnim z aktivno vključitvijo v delo, spodbujanje povpraševanja po delovni sili kot tudi spodbujanje samozaposlovanja na podobnih delih, odkrivanje novih tržnih priložnosti in spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti .

V skladu s Pravilnikom o izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja Republiški zavod za zaposlovanje v programe javnih del prednostno vključuje dolgotrajno brezposelne, iskalce prve zaposlitve, ki po obveznem šolanju ne nadaljujejo izobraževanja niti nimajo ustreznih sposobnosti, da bi se lahko zaposlili, brezposelne, katerih izobrazba ne ustreza zahtevam trgu delovne sile, starejše brezposelne osebe ter osebe, ki so upravičene do denarnega nadomestila, denarne pomoči ali denarnega dodatka na centru za socialno delo.

Bistveni porast vključenih v javna dela

Programe javnih del smo v Sloveniji začeli izvajati že v letu 1991, ko je bilo vanje vključenih 1.248 oseb. Od prvih začetkov pa do danes so se bistveno spremenili, tako po sestavi kot po obsegu. število brezposelnih, ki jim je bilo tako omogočeno delovno aktiviranje, je bilo lani že več kot štirikrat večje kot ob uvedbi tega ukrepa. V letu 1993 je bilo na primer 674 programov javnih del, ti pa so povprečno trajali po sedem mesecev in so zajeli 4.367 udeležencev, 410 pa jih je tako pridobilo trajno zaposlitev, medtem ko se je v letu 1997 odvijalo 1.251 programov (za 86 odstotkov več kot leta 1993), v povprečju pa so trajali 8,6 meseca. Udeležilo se jih je 5.354 brezposelnih oseb (za 22,6 odstotka več kot leta 1993), medtem ko se je prek njih trajno zaposlilo 624 oseb oziroma 11 odstotkov.

Podatki tudi kažejo, da se je sestava programov iz leta v leto spreminjala, to pa je vplivalo tudi na sestavo vključenih. Tako so bili v letu 1993 v programe javnih del vključeni pretežno moški, kajti tedaj se je izvajalo več programov “komunalne narave”, saj je bil tedaj izražen zelo velik interes občin za te programe. Leta 1994 je RZZ pričel razvijati kakovostnejši pristop pri izvajanju programov, vedno več je bilo programov s področja izobraževanja, kulture, turizma in socialne varnosti in tako je od leta 1995 že zaznan večji delež vključenih žensk ter bolj kvalificiranih oseb. To je vplivalo tudi na izobrazbeno sestavo vključenih v javna dela. V letu 1993 je imelo 75,4% vključenih I.-IV. stopnjo izobrazbe, 24,6% V.-VII. stopnjo. V letu 1997 pa je bilo 58,8% vključenih s I.-IV. stopnjo izobrazbe in 41,2% s V.-VII. stopnjo.

Temeljne usmeritve za izvajanje javnih del v prihodnje

Temeljne usmeritve za izvajanje javnih del v skladu z novo zakonodajo in spremembami na trgu dela ter aktivnostmi za reševanje vprašanja brezposelnosti v prihodnosti so sledeče:

• javna dela se bodo izvajala kot kombinirana oblika zaposlitve in usposabljanja;

• udeleženci se bodo v času vključitve v programe javnih del vključevali tudi v različne motivacijske delavnice in delavnice za iskanje zaposlitve;

• zavod za zaposlovanje bo pri povečanem vključevanju brezposelnih oseb v javna dela v skladu s posebnimi kriteriji (posebne skupine brezposelnih, okolja z visoko stopnjo brezposelnosti ) prevzemal tudi obveznosti naročnika javnih del;

• spodbujanje lokalnih zaposlitvenih iniciativ in uvajanje atipičnih oblik zaposlovanja in sicer delo na domu, “part-time” zaposlitve, dopolnilne dejavnosti;

• uvajanje novih oblik usposabljanja za kreiranje javnih del, za vodenje, za promocijo in spremljanje učinkov javnih del;

• uvajanje metodologije, ki pomaga pri postopnem prehajanju socialnih projektov, kot so javna dela k ekonomskim projektom (zaposlitve in samozaposlitve) s pomočjo "štiristopenjskega" pristopa (psihološka rehabilitacija, možnosti okolja, ustrezno usposabljanje in možnosti zaposlitve) pospeševanja zaposlovanja v depresivnih regijah.

Ta pristop vsebuje dva ključna elementa : razvoj depresivnih regij s poudarkom na aktiviranju lokalnih potencialov in socialno rehabilitacijo in razvoj izkušenj dolgotrajno brezposelnih in presežnih delavcev.

Z uvajanjem takšnih pristopov (tudi s pomočjo projekta PHARE) bo možno aktiviranje brezposelnih mladih, dolgotrajno brezposelnih oseb in težje zaposljivih iz gospodarsko manj razvitih območij;

• vzpostavljanje medsektorskega sodelovanja na ravni ministrstev pri skrbi za predlaganje in realizacijo nacionalnih programov javnih del;

• vključevanje novih partnerjev (sponzorjev) kot so interesna združenja in obrtne zbornice, kmetijstvo in lokalne skupnosti za vzpodbujanje novih delovnih mest na novih področjih,

• ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo spodbudilo ostala ministrstva k aktivni vlogi pri naročanju nacionalnih programov javnih del.

Javna dela bodo letos še posebej pridobila na pomenu!

Letos naj bi javna dela še posebej pridobila na pomenu. RZZ bo tako še več pozornosti posvetil tistim programom javnih del, v katere se vključujejo predvsem dolgotrajno brezposelni mladi ter brez poklicne kvalifikacije in za tista območja, ki so gospodarsko depresivne oziroma z visoko stopnjo brezposelnosti in tistim brezposelnim, ki prejemajo denarna nadomestila, denarne pomoči in denarne dodatke na centrih za socialno delo.

Tako načrtujemo izvajanje 1.496 programov javnih del in 9.572 skupno vključenih v javna dela (oziroma okrog 6.500 povprečno mesečno). O tem sta že razpravljala Odbor za izbor javnih del ter Upravni odbor Zavoda, ki sta program izvajanja javnih del tudi potrdil. RZZ bo v letošnjem letu prevzel tudi finančne obveznosti pri zagotavljanju sredstev za stimulativne nagrade v različnih višinah in pod določenimi pogoji.

Za izvajanje programov javnih del v letu 1998 je v predlogu proračuna predvidenih 3.320.000.000 tolarjev, kar je za skoraj 100 odstotkov več kot v letu 1997.

RZZ bo na področju javnih del v letošnjem letu skupaj z drugimi institucijami izvajal pospešene aktivnosti, kot so popularizacija javnih del, promocija, večje angažiranje lokalnih skupnosti in vzpodbujanje nacionalnih programov.

S tako zasnovano politiko izvajanja javnih del pričakujemo naslednje učinke:

• povečanje konkurenčne sposobnosti brezposelnih oseb, na osnovi pridobljenih novih znanj, delovnih sposobnosti in navad,

• omogočen bo prehod nekaterih programov javnih del v redno dejavnost izvajalskih organizacij na podlagi koncesij in zagotovitve rednih virov financiranja (npr.: pomoč ostarelim, pomoč pri učenju, laična zdravstvena nega, turistična promocija),

• povečanje števila samozaposlitev oziroma ustanavljanje kooperativ (prek izvajanja programa javnega dela se preizkusi ekonomska opravičenost programa),

• hitrejše uresničevanje razvojnih ciljev lokalnega okolja,

• zagotavljanje socialne varnosti za čas brezposelnosti s preusmeritvijo njihovega koriščenja iz pasivne v aktivno vlogo,

• povečanje števila udeleženih v javnih delih, ki bodo pridobili redno zaposlitev (približno 25 odstotkov od celotnega števila vključenih v 6 mesecih po prenehanju vključitve v javna dela),

• povečati interes ministrstev za programe javnih del, ki lahko pomagajo razvijati dejavnosti pomembne za večino občin,

• vključevanje sodelovanja ministrstev za povečevanje interesa programov javnih del.

Odbor za izbor javnih del je že v letošnjem prvem trimesečju potrdil 1.557 različnih programov javnih del, ki bodo omogočili 6.360 brezposelnim socialno varnost in ohranjanje delovnih navad ter pridobivanje novih znanj in veščin.

/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /

Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 23. marec 1998