ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /


Zaposlitvene napovedi za letos

UVOD

V gradivu povzemamo zaposlitvene namere podjetij in organizacij v Sloveniji, ki jih je Republiški zavod za zaposlovanje (v nadaljevanju RZZ) zbral z anketo „Zaposlovanje v letu 1997 in načrt zaposlovanja za leto 1998”. Anketo smo poslali vsem podjetjem in organizacijam ter samostojnim podjetnikom posameznikom, ki zaposlujejo 10 ali več delavcev. V roku je na anketo odgovorilo 6.197 podjetij, organizacij in samostojnih podjetnikov, v katerih je bilo ob koncu leta 1997 zaposlenih 457.057 oseb ali 83 % od skupnega števila zaposlenih v vseh poročevalskih enotah.

Ocenjujemo, da je bila odzivnost na anketo dobra, in da nanjo niso odgovorila predvsem manjša podjetja ali samostojni podjetniki posamezniki ter nekatera večja podjetja, ki so v težavah in še nimajo izdelane sanacijske oziroma razvojne strategije. Odzivnost na anketo po območnih enotah je bila različna, skupaj pa se v primerjavi z letom 1997 ni spremenila.

NAPOVEDI ZA LETO 1998 (Rezultati ankete LP-ZAP)

Zaposlenost

Podjetja in organizacije ter samostojni podjetniki posamezniki, ki so odgovorili na anketo, za leto 1998 napovedujejo nadaljnje zmanjšanje števila zaposlenih, vendar v nižjem obsegu glede na napovedi iz preteklih let. Povprečno število zaposlenih naj bi se tako v letu 1998 zmanjšalo za 0,8 %. Če primerjamo lanskoletno napoved, po kateri naj bi se zaposlenost v podjetjih in organizacijah v letu 1997 zmanjšala za 2,3 %, dejansko pa se je znižala za 0,7 %, lahko tudi v letošnjem letu pričakujemo ugodnejša gibanja od napovedanih.

Kmetijski sektor je za leto 1998 napovedal zmanjšanje povprečnega števila zaposlenih za 4,6 %, nekmetijski sektor zmanjšanje za 1,6 % (predelovalne dejavnosti za 2,0 %), storitveni sektor pa povečanje za 0,2 % (glej prilogo). Znižanje povprečnega števila zaposlenosti so napovedale poročevalske enote v OE Maribor , Kranj, Velenje, Celje, Koper, Sevnica in Murska Sobota, število zaposlenih naj bi po napovedih na enaki ravni ostalo v OE Ljubljana, povečalo naj bi se v OE Nova Gorica in Novo mesto (glej prilogo).

Načrtovane potrebe po zaposlitvah

Za leto 1998 je napovedanih 18.523 potreb po delavcih, kar je za 3,8 % manj kot v letu 1997. Ker je bilo tudi v prejšnjih letih napovedanih manj potreb, kot so jih delodajalci nato dejansko prijavili na RZZ, sklepamo, da je to število podcenjeno ter bo po dosedanjih izkušnjah višje. Največ oseb, 9.400 (oziroma 50,7 % od vseh), naj bi se zaposlilo v storitvenem sektorju, v nekmetijskem sektorju naj bi se jih zaposlilo 8.581 (46,3 %), najmanj, 542 (oziroma 3,0 %), pa v kmetijskem sektorju. V to število seveda niso vključene napovedi potreb, ki bodo nastale med letom zaradi fluktuacije. Delež napovedanih potreb po zaposlitvah za določen čas znaša 61,6 %, kar je v primerjavi s predhodnim letom za 1 odstotno točko več.

Podjetja in organizacije bodo po rezultatih ankete LP-ZAP v letu 1998 delavce zaposlovala predvsem v okviru naslednjih skupin poklicnih kvalifikacij (za vsako od teh skupin so podjetja napovedala nad 200 potreb po delavcih):

pridelovalci rastlin, predelovalci hrane, lesarji, obdelovalci kovin, mehaniki in strojniki, elektrikarji, računalničarji, tekstilci, izdelovalci oblačil, gradbeniki, komunalci in sorodni, poklici v cestnem prometu, trgovci, poklici za gostinstvo in turizem, ekonomisti in sorodni, administratorji in sorodni, pravniki, vzgojitelji in učitelji, poklici v zdravstvu.

V anketi lahko poročevalske enote odgovorijo tudi na vprašanje, v okviru katerih poklicnih kvalifikacij težko najdejo ustreznega delavca. Na to vprašanje je odgovorilo 870 poročevalskih enot, ki so zaposlovale 129.621 oseb. V nadaljevanju je deset najpogosteje navedenih poklicnih oziroma strokovnih kvalifikacij, in sicer od IV. do VII. stopnje:

mizar, ključavničar, tesar, zidar, kuhar, natakar, inženir gradbeništva, dipl. inženir geodezije, dipl. pravnik, profesor za angleški jezik.

Napoved presežka delavcev

Za leto 1998 poročevalske enote načrtujejo 8.706 presežnih delavcev, kar je skoraj za tretjino manj kot v napovedi za leto 1997. Največ presežnih delavcev napoveduje sektor nekmetijskih dejavnosti, v okviru le-tega pa predelovalne dejavnosti: proizvodnja tekstilij, usnjenih oblačil, tekstilnih in krznenih izdelkov (1.611), proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov (880), proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov (684), druga podpodročja pa so napovedala manjše število presežnih delavcev. Nad 1.000 presežnih delavcev je napovedanih na območju 3 območnih enot RZZ, in sicer: OE Maribor, Ljubljana in Kranj (glej prilogo).

Izobrazbena struktura napovedanih presežnih delavcev je podobna kot v napovedi za leto 1997. Še vedno prevladujejo osebe z nižjimi stopnjami izobrazbe: na I. in II. stopnjo odpade kar 42 %, na III. in IV. 34 %, na preostale stopnje izobrazbe pa 24 % napovedanih presežkov.

Razreševanje problema presežnih delavcev anketirana podjetja in organizacije načrtujejo na naslednje načine: najpogostejši je čakanje na delo do odpusta oziroma prehod v odkrito brezposelnost (54,0 %), drugi način je preusposabljanje in prezaposlovanje (36,9 %), ostali načini pa so manj pomembni. V dobrih 45 % oziroma za 3.954 delavcev so podjetja izrazila željo po sodelovanju z RZZ pri razreševanju te problematike. Kot kažejo izkušnje iz preteklih let večina napovedanih presežnih delavcev, kljub drugače načrtovanim rešitvam, preide v odkrito brezposelnost.

Ocenjujemo, da bo v odkrito brezposelnost prešlo predvidoma več presežnih delavcev kot kažejo anketni podatki za leto 1998, saj na anketo niso odgovorila tudi nekatera večja podjetja, ki so v izrazitih ekonomskih težavah in še nimajo izdelanih programov kadrovske prenove. Vendar hkrati ocenjujemo, da bo v letošnjem letu ta priliv nekoliko nižji od priliva iz leta 1997 (ko se je na Zavodu prijavilo 20.398 presežnih delavcev), štel naj bi okrog 18.000 delavcev, v katerega so zajeti tudi presežki zaradi stečajev. Dejanski obseg odpuščanja bo odvisen tudi od ukrepov Vlade RS za sanacijo posameznih podjetij oziroma gospodarskih panog (t. i. Vladni projekt pomoči države pri kadrovski prenovi podjetij in preprečevanju prehoda presežnih delavcev v odprto brezposelnost).

Menimo, da rezultati letošnje ankete odražajo sedanje razmere v podjetjih in organizacijah. Na osnovi primerjave letošnjih napovedi z napovedmi za leto 1997 pa bi lahko sklepali, da bodo razmere na področju zaposlovanja nekoliko boljše kot lanskoletne. Še naprej lahko pričakujemo rast zaposlovanja v storitvenem sektorju ter zlasti pri srednje velikih in malih delodajalcih. Za predelovalne oziroma industrijske panoge bi sicer težko napovedovali porast zaposlenih, zelo verjetno pa je pričakovati, da se bo upadanje zaposlenosti ustavilo. Vladna napoved o rasti skupnega števila delovno aktivnih za 0,5 % se zato potrjuje kot realna ciljna usmeritev.


PRILOGA

Tabela 1.: Napoved rasti zaposlenosti v letu 1998 po dejavnostih in po sektorjih

 

Dejavnosti

Načrt 1998

Povprečno število zaposlenih v letu 1997

Povprečno število zaposlenih v letu 1998

Indeks rasti zaposlenosti 1998/97

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo

9.638

9.189

95,3

B Ribištvo

99

96

97,0

C Rudarstvo

6.326

6.024

95,2

D Predelovalne dejavnosti

186.223

182.533

98,0

E Oskrba z elektriko, plinom, vodo

10.588

10.584

100,0

F Gradbeništvo

28.903

29.229

101,1

G Trgovina, popravila mot. vozil

51.507

50.672

98,4

H Gostinstvo

9.872

9.581

97,1

I Promet, skladiščenje, zveze

28.229

27.606

97,8

J Finančno posredništvo

12.842

13.263

103,3

K Poslovanje z nepremičninami

19.518

20.211

103,6

L Javna uprava in obramba

24.225

24.869

102,7

M Izobraževanje

46.904

47.088

100,4

N Zdravstveno in socialno varstvo

36.040

36.111

100,2

O Druge javne, osebne, skupne stor.

8.800

8.891

101,0

Skupaj

479.714

475.947

99,2

 

Sektorji dejavnosti

Zaposlenost - Načrt

Povprečno število zaposlenih 1998

Struktura (v %)

Indeks 1998/97

Kmetijski sektor (A do B)

9.285

2,0

95,4

Nekmetijski sektor (C do F)

228.370

48,0

98,4

Predelovalne dejavnosti (D)

182.533

38,4

98,0

Storitveni sektor (G do O)

238.292

50,1

100,2

Skupaj (A do O)

475.947

100,0

99,2

Vir: Anketa LP-ZAP, RZZ, april 1998 (upoštevane so poročevalske enote, ki so na anketo odgovorile)

Tabela 2.: Napoved rasti zaposlenosti v letu 1998 po OE RZZ

Območna enota

Zaposlenost - Načrt zaposlovanja

Povprečno število zaposlenih 1998

Struktura (v %)

Indeks 1998/97

Celje

38.695

8,1

98,6

Koper

34.631

7,3

99,2

Kranj

50.941

10,7

98,1

Ljubljana

154.761

32,5

100,0

Maribor

65.717

13,8

97,5

Murska Sobota

23.284

4,9

99,8

Nova Gorica

26.442

5,6

100,4

Novo mesto

29.439

6,2

101,7

Sevnica

14.524

3,1

99,3

Velenje

37.513

7,9

98,4

Skupaj

475.947

100,0

99,2

Vir: Anketa LP-ZAP, RZZ, april 1998 (upoštevane so poročevalske enote, ki so na anketo odgovorile)

Tabela 3.: Napoved presežnih delavcev v letu 1998 po OE RZZ

Območna enota

Napoved presežnih delavcev

Število

Struktura

Celje

829

9,5

Koper

258

3,0

Kranj

1.143

13,1

Ljubljana

2.050

23,5

Maribor

2.440

28,0

Murska Sobota

334

3,8

Nova Gorica

187

2,1

Novo mesto

258

3,0

Sevnica

289

3,3

Velenje

918

10,5

Slovenija

8.706

100,0

Vir: Anketa LP-ZAP, RZZ, april 1998 (upoštevane so poročevalske enote, ki so na anketo odgovorile)

Slika 1.: Načrtovana rast zaposlenosti po dejavnostih v letu 1998

 

Slika 2.: Načrtovana rast zaposlenosti po OE RZZ v letu 1998

Slika 3: Struktura napovedanih presežnih delavcev za leto 1998 po stopnjah izobrazbe

 


/ ZRSZ domača stran / Dejavnost ZRSZ / Seznam hitrih informacij /


Copyright Republiški zavod za zaposlovanje, 22. maj 1998